Bolhe

 

Smo v letnem času, ko so bolhe še posebej aktivne in povzročajo živalim in njihovim lastnikom veliko preglavic. Pa jih spoznajmo bolj podrobno.

Bolhe so zunanji zajedavci, ki se hranijo s krvjo svojih gostiteljev. Odrasle bolhe so rdeče-rjave barve, bočno sploščene in vidne s prostim očesom. Imajo tri pare nog in zadnje noge so prilagojene za skakanje. Razvojne oblike bolh so: jajčece, ličinka, buba, odrasla bolha. Odrasla bolha izleže v življenju do 500 jajčec. Samica izleže na gostitelju (pes, mačka) skupek 20 jajčec, vendar se jajčeca ponavadi skotalijo na tla, v okolje, kjer se žival največ zadržuje. Iz jajčeca se po 2-14 dneh izleže ličinka, ki se hrani z različnimi organskimi snovmi-mrtvimi insekti, iztrebki, rastlinskimi snovmi. V stanovanju se ličinke zadržujejo v razpokah ploščic, parketa, preprogah in drugih tkaninah, saj so občutljive na izsuševanje. Če imajo dovolj hrane se v enem do dveh tednih zabubijo. V stanju bube lahko ostanejo dolgo časa, tudi vso zimo, če v okolju ni primernega gostitelja. Ko buba dobi signal iz okolice (toplota, vibracije, ogljikov dioksid), da je v bližini gostitelj, se izleže odrasla bolha. Odrasla bolha mora čimprej poiskati gostitelja, saj se mora v enem tednu nahraniti s krvjo, sicer ne preživi. Potem lahko med dvema hranjenjema mine tudi do dva meseca oziroma celo eno leto. Šele ko odrasla bolha piči žival in sppije kri, lahko začne leči jajčeca.

Odraslih bolh na psu ali mački, razen ob večji invaziji, ne vidimo. Najlaže jih opazimo na delu hrbta nad repom. Tam razmaknemo dlako in če je bolh več, bomo videli kako bodo odskočile. Na živali najlaže opazimo drobne črno-rjave pikice-bolšje iztrebke. Najbolje je pogledati kožo v dimljah, pod pazduho ali na trebuhu, kjer ni toliko poraščena in bomo iztrebke lažje opazili. Če nismo prepričani, da gre za iztrebek, ga dajmo na moker papir in če se na papirju raztopi, potem je to bolšji iztrebek. Bolhe z lezenjem med dlako povzročajo živali neugodje, lastniki opazijo, da se pes ali mačka praska in grize. Še večji problem nastane, ko bolha piči žival, ki je občutljiva na snovi v bolšji slini. Na mestu pika se pojavi izpuščaj, kar potem pogosto vodi v alergijsko reakcijo. Mesta pika žival močno srbijo in v nekaj urah lahko s praskanjem in grizenjem nastane velika rana.

Bolhe so tudi vmesni gostitelji trakulje. Če je pes ali mačka okužena s trakuljo, lahko ličinka bolhe požre odrivke trakulje. Odrasla bolha, ki se izleže, nosi razvojne oblike trakulje in če jo poje drug pes ali mačka se okuži s trakuljo. Bolhe lahko prenašajo tudi za človeka nevarno bolezen- kugo, ki jo povzroča bakterija Yersinia pestis.

Pri zatiranju bolh velja pravilo, da kdor bo bolj vztrajen, tisti bo zmagal. Zatiranje bolh mora biti sistemsko. To pomeni uničevanje razvojnih oblik (okolje) in odraslih bolh (žival). Za zatiranje lahko uporabimo ampule, katerih tekočino stisnemo psu ali mački na kožo, na področje vratu. Na vrat nanesemo zato, da se žival ne more lizati po mestu nanosa. Na razpolago so še ovratnice, pršila, šamponi. Nekateri preparati uničujejo samo bolhe, večina pa je kombiniranih in delujejo proti bolham, klopom, nekateri tudi proti garjam in nekaterim notranjim zajedavcem. Dobijo se tudi preparati, ki delujejo na razvojne oblike bolh.

Seveda je najboljše preprečevati, zato svetujemo, da svojim živalim skozi vse leto dajete sredstva proti bolham. Ko se te nadležne živalice enkrat naselijo v naše stanovanje, imamo veliko več dela in stroškov z odpravljanjem, kot je enkrat mesečno nanos sredstva proti zunanjim zajedavcem.

Metka Novak, dr.vet.med. Veterinarski center Kropec