Pasja prehrana

Za razumevanje prehranjevalnih potreb psa, moramo poznati vsaj osnove prehranjevanja divjih mesojedov-karnivorov. Ko divji mesojedi ujamejo plen, ga požrejo skupaj s kožo, dlako, kostmi in drobovjem. Najprej raztrgajo plen in požrejo drobovino skupaj s črevesno vsebino, ki je vir vitaminov. Šele potem se lotijo mesa, s katerim dobijo kvalitetne beljakovine, maščobe pa so vir energije. Kri in kosti so bogate z mineralnimi snovmi. Dlaka in koža pa kot balast uravnavata in spodbujata prebavo.

Pes potrebuje v hrani naslednje hranilne snovi: beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, vlaknine, vitamine, rudninske snovi in vodo. Količina popite vode znaša v povprečju 50-70 ml na kilogram telesne teže na dan.

Beljakovine v organizem prinašajo aminokisline, ki so sestavni del beljakovin. Še posebno pomembnih je 10 osnovnih aminokislin, ki jih organizem sam ne more proizvajati.

Maščobe so vir energije in toplote, v telesu pa so sestavni del celičnih membran, ovojnic živcev in žolča. Če jih primanjkuje, se pojavijo težave s kožo (suha, luskinasta koža, izpuščaji).

Ogljikovi hidrati se pretvarjajo v toploto in energijo, odvečni del pa se pretvori v maščobo, ki se naloži v telesu.

Vlaknine so pomembne, ker pospešujejo potovanje hrane po črevesju, prebava poteka lažje, vsrkavajo pa tudi strupene stranske produkte in psu dajejo občutek sitosti.

Vitamini povečujejo odpornost, pospešujejo rast in omogočajo nemoteno delovanje žlez in živčevja.

Od rudninskih snovi sta najbolj pomembna kalcij in fosfor za tvorbo in razvoj kosti. Ostali pomembni minerali pa so še železo, baker, kalij, magnezij, natrij, klor, mangan, kobalt in cink.

Psa lahko hranimo z industrijsko pripravljeno hrano ali jo pripravimo sami doma. Danes lahko izbiramo med številnimi blagovnimi znamkami briketirane ali konzervirane hrane za naše ljubljenčke. Žal vsa hrana, ki jo proizvajalci tudi zelo uspešno oglašujejo, ni kakovostna. Vsebuje  visoke količine soli, aditivov, barvil in konzervansov, ki naredijo hrano privlačno na pogled, okusno in je žival zelo veliko poje, tako da jo moramo pogosteje kupovati, izkoristek te hrane pa je slab. Veterinarji priporočamo pripravljeno hrano določenih preverjenih znamk, ki jih lahko dobite v specializiranih trgovinah in pri veterinarjih. Lahko pa hrano pripravljamo tudi sami, vendar je takrat potrebno biti še posebej pozoren, da v takšni prehrani psu določenih hranilnih snovi ne primanjkuje.

Obrok mora vsebovati beljakovine (mišičevje, drobovina, hrustanec, kite, mleko in mlečni izdelki, če jih žival dobro prenaša, jajca), ogljikove hidrate (testenine, riž, zdrob, ovseni kosmiči, zelenjava) in maščobe (rastlinska olja in živalske maščobe). Če psa hranimo z doma pripravljeno hrano, je priporočljivo dodajat vitaminsko mineralne pripravke. V prehrano lahko dodajamo tudi sadje, če ga žival dobro prenaša.

Psa hranimo vedno na istem mestu, tla naj bodo iz materiala, ki se lahko čisti. Lahko jih tudi obložimo s časopisnim papirjem, ki ga zamenjamo. Posoda naj bo kvalitetna, takšna, da se da dobro oprati in da ne drsi po podlagi.

Odraslega psa hranimo enkrat do dvakrat na dan, predvsem pri večjih pasmah je bolj smiselno  hrano razdeliti na dva obroka, saj s tem zmanjšamo možnost zasuka želodca. Količino hrane prilagodimo starosti, velikosti, teži, kondicijskemu stanju, okolju kjer prebiva, fizični aktivnosti. Če uporabljamo tovarniško pripravljeno hrano, je najbolje, da se držimo navodil proizvajalca. Drugačna pravila prehrane veljajo za breje in doječe psice, mladiče po odstavitvi, odraščajoče mladiče, starejše pse. Vsako starostno obdobje zahteva hrano, ki ustreza obdobju oziroma potrebam organizma. Za pomoč in nasvet se obrnite na vašega veterinarja.

Metka Novak, dr.vet.med.
Veterinarski center Kropec